Savinjska

Kje ga najdete: ob hiši prijazne družine
Velikost: neznano (mičkeno)
Globina: neznano

Ko sem zapeljala na njihovo dvorišče, sem opazila tudi majčkeno jezerce ob hiši. Tudi to šteje za mojo zbirko!

Kje ga najdete: v Veliki Pirešici
Velikost: neznano
Globina: do 27 m

Jezero v kamnolomu Pirešica se zdi kot z drugega planeta. Ničkolikokrat sem se vozila tu mimo proti Velenju, pa vendar sem šele nedavno videla fotko na FB in si eno soboto vzela čas, da ga najdem.

Na googlovih zemljevidih sem iskala, kje se lahko kar najbolj približam, da naredim dobre fotke. Ko sem vozila po strmih in ozkih ulicah kraja Pernovo nad Veliko Pirešico, sem kar naenkrat zavila na dvorišče hiše. Ustrašila sem se ozkega in strmega ovinka, saj nisem vedela, kaj moj avto čaka za tem.

In tako sem se pojavila na dvorišču družini, ki je praznovala rojstni dan. Gospa, se opravičujem, da sem kar tako prišla, ampak iščem razgled na jezero.

To pa ne bo tako enostavno, mi je odgovorila, ampak potem je prišel Mitja, ki se je ponudil, da gre z menoj.

To bi bilo vrhunsko, sem se razveselila, da mi ne bo treba sami motoviliti po neznanih poteh in iskati razgleda. Upam, da ni problema, ker vas motim takole na praznični dan.

In tako sva šla. Od njihove hiše sva potrebovala nekaj minut do makadamske ceste, ki je vodila v gozd, v katerem sva našla strgano ograjo, skozi katero sva se prebijala med drevesi in iskala kotiček, kjer ne bi bilo grmovja, ki bi zastiral pogled na jezero.

Kar naenkrat se je odprl ta čudovit razgled na jezero in kar nisem mogla verjeti, kako že prej nisem vedela za ta poseben kraj.

Razložil mi je, da imajo domačini kar nekaj problemov zaradi kamnoloma, saj miniranje moti z zvokom in poškodbami na fasadah in strehah. Različni načrti so okrog kamnoloma, tudi to, da se ga poglobi še za 40 metrov.

Toda moje doživetje jezera bom ohranila v spominu predvsem po gostoljubju družine. Ko sva se vrnila do hiše, me je gospa (hm, ne vem, kako ji je ime) povabila k mizi. Vsi so me prijazno sprejeli in se čudili, kako se jim je priseljena Ljubljančanka pripeljala direktno na dvorišče kar tako na sončno soboto. Pri njih sem pojedla večerjo s sladico, spila par kozarcev soka in poklepetala o tem in onem.

Za ta dan sem imela dopoldne povsem druge načrte, a je moralo tako biti, da sem nekaj časa preživela nad krasnim jezerom in z izjemno prijazno družino. Hvala Mitji, vse najboljše Aljažu in hvala gospe za postrežbo!

Kot vedno pravim - jezera ne obiščeš, jezero doživiš.

Kje jo najdete: ob Savinji v vasi Vrbje
Velikost: neznano
Globina: neznano

Mlaka se skriva v goščavi ob reki Savinji. Voda je kompaj vidna, kot bi bila zelo sramežljiva in najraje nevidna.

Kje ga najdete: v okolici kraja Vitanje
Velikost: neznano
Globina: neznano

Mali ribnik se nahaja na vrtu turistične kmetije Polenšek, uporablja pa se ga tudi za gojenje rib, ki jih na kmetiji pripravijo svojim gostom.

Kje ju najdete: v Mozirskem gaju
Velikost: neznano
Globina: neznano

Ko sem se vrnila z Japonske, sem si za prvi vodni izlet v Sloveniji zaželela japonski vrti in njegova jezera. Našla sem jih v Mozirskem gaju. Besedilo v nadaljevanju sem našla na njihovi spletni strani.

Na Japonskem se je načrten razvoj parkov in vrtov začel v 7. stoletju s prihodom Kitajcev. Oblikovanje vrtov je bilo neposredno povezano z razvojem religije in njenimi spremembami. Tako so nastali vrtovi pod vplivi daoizma in kasneje pod vplivi budizma, ki je vrtno oblikovanje prilagodil razmišljanju. Pojav zen budizma v zasnovi vrta išče preprostost in abstraktnost, ki omogoča razmišljanje ter meditacijo.

Vrtna umetnost Japonske ves čas zasleduje naravo, spoštovanje naravnih sil in išče rešitve, kjer je človek povezan z naravo in s seboj. Razvoj kompozicije japonskega vrta kaže nenehno težnjo in stopnjevanje k abstrakciji. Pri japonskem vrtu zasledimo kontinuiteto in tisočletno spoštovanje narave, spremembe skozi čas so mehke, medtem ko se principi evropske vrtne umetnosti v času skokovito preoblikujejo.

Pot po vrtu je zgodba
Površina Mozirskega gaja, ki je namenjena japonskemu vrtu, omogoča le bežen vstop v razumevanje principov vrtnega oblikovanja japonskih vrtov. Osnovni princip, tj. povezovanje z naravo, okoljem in vzpodbujanje razmišljanja, je edino vodilo, ki ga je možno povzeti kot princip oblikovanja vrta v slovenskem prostoru.

Ena od bistvenih značilnosti oblikovanja japonskih vrtov je hoja po potki in odpiranje vedno novih pogledov in sporočil. Pot po vrtu je zgodba, ki jo doživlja vsak obiskovalec po svoje. Sprememba smeri poti ponazarja spremembo misli, usmerja pogled drugam, v novo prizorišče. Vrt ni samo užitek za oči, je predvsem prostor za meditacijo, pomiritev in razmišljanje.

Na japonski vrt spominjajo predvsem mostiček in kamnite svetilke, večje skale in kamni so vzeti iz bližnjega okolja. Rastline so izbrane iz razpoložljivega rastlinskega materiala v gaju. Mostiček je pobarvan v rdečo barvo, ki simbolizira ogenj; s pomočjo slednjega naj bi pri prehodu z ene strani vode na drugo stran simbolno zgoreli stari miselni vzorci in tako v nov prostor vstopimo očiščeni.

Kje ga najdete: ob samostanu v Studenicah
Velikost: neznano
Globina: neznano

Leži ograjen tik ob samostanu dominikank v Studenicah. Prelep samostan je v fazi prenove.

Kje ga najdete: v Križeči vasi
Velikost: neznano
Globina: neznano

Nahaja se ob koruznem polju v Križeči vasi.

Kje jo najdete: ob hiši pri cerkvi sv. Roka v Šmarjah pri Jelši
Velikost: neznano
Globina: neznano

Mini mlako sem opazila, ko sem obiskala cerkev svetega Roka.

Kje ga najdete: v Cerovcu pri Šmarju
Velikost: neznano
Globina: neznano

Čudovit ribnik ob Pavlovi hiši je zasebne narave, hiško se lahko najame za počitnice. Ob ribniku je tudi čoln za uporabo.

Kje ga najdete: ob cesti v Zabukovici
Velikost: neznano
Globina: neznano

Ribnik Liboje leži ob cesti v naselju Zabukovica. Ob mojem obisku je bil rahlo zaledenel, smeti ob bregu pa pričajo, da obiskovalci niso največju ljubitelji narave.