Manca korelc mj 3 manjsa 1 sl
 
 

Seznam vrhov, ki sem jih doživela nad jezeri.

Moji hribi je zbirka hribov in gora, od koder lahko občudujemo razgled na Moja jezera.

 
 
 

Julijske Alpe

Julijske Alpe
 
Razvrsti po:
 
  • Rodica

    46.22863 13.86765 16

    Čudovit razgled na Bohinjsko jezero in jezero Avče.

    Rodica: 1966 m

    Čas hoje: 2.45 ure

    Izbrala sem pot z izhodiščem na Javorjah.

    Opis poti >>.

    Preberi več »
     
  • Viševnik

    46.35904 13.89844 16

    Čudovit razgled na Bohinjsko jezero (ob mojem vzponu na vrh je bilo skrito pod meglo).

    Viševnik: 2050 m

    Čas hoje: 2 uri (realno pridete na vrh v 1,5 ure)

    Izbrala sem pot z izhodiščem na Rudnem polju na Pokljuki.

    Opis poti >>.

    Preberi več »
     
  • Krn

    46.26629 13.65796 16

    Čudovit razgled na Krnsko jezero.

    Krn: 2244 m

    Čas hoje: 3 ure

    Izbrala sem pot z izhodiščem na planini Kuhinja.

    Opis poti >>.

    Preberi več »
     
  • Pršivec

    46.29714 13.82105 15

    Čudovit razgled na Bohinjsko jezero.

    Čas hoje: 2.5 ure

    Izlet lahko podaljšate do planine Viševnik in jezera na Planini pri jezeru.

    Dostop do izhodišča: 

    Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo desno v smeri Stare Fužine. V Stari Fužini pa v križišču pri kapelici zavijemo ostro levo na vzpenjajočo cesto v smeri planine Blato, planine Vogar in doline Voje. Cesta nas naprej pripelje do mesta, kjer pobirajo cestnino in parkirnino, mi pa ji sledimo naprej do naslednjega križišča, kjer nadaljujemo levo (desno Voje). Cesti nato sledimo do naslednjega križišča (peljemo se kar nekaj časa), kjer nadaljujemo naravnost (ostro desno planina Blato). Cesti nato sledimo mimo planine Vogar in se po njej peljemo do parkirišča na koncu ceste.


    Opis poti:

    Nekaj metrov pred začetkom parkirišča bomo na levi strani ceste (smer vzpona) opazili markirano planinsko pot, ki vodi s planine Vogar na planino Viševnik. Po tej poti se spustimo nekaj korakov in pot nas hitro pripelje do razpotja. Nadaljujemo desno v smeri Pršivca (levo navzdol planina Vogar) po kolovozu, ki se zmerno, le občasno nekoliko bolj vzpenja. Nekoliko višje se kolovoz spremeni v mestoma zelo strmo peš pot, ki se večinoma vzpenja skozi strnjen smrekov gozd. Višje gozd postaja vse redkejši, smrekam pa se vse pogosteje pridružujejo macesni, ki v jesenskem času s svojimi barvami očarajo skoraj vsakega planinca.


    Še naprej strma pot pa postopoma preide na razgleden greben po katerem se nato vzpenjamo. V mokrem in snegu je na tem delu nevarnost zdrsa. Pot, ki nam nudi lepe razglede na Spodnje Bohinjske gore in osrednje Julijce pa se nekoliko položi in nas med posameznimi drevesi hitro pripelje na razgleden vrh.

     

    Vir: hribi.net


    Preberi več »
     
  • Galetovec

    46.33135 14.03778 16

    Čudovit razgled na Blejsko jezero. 

    Čas hoje: 50 minut

    Dostop do izhodišča:
    Z Bleda ali Jesenic se zapeljemo na Pokljuko, nato pa, ko smo že na planoti zavijemo levo v smeri Bohinja. V nadaljevanju se peljemo po cesti proti Gorjušam, med oznakama ceste 3,5 in 4 km, pa zavijemo levo, na gozdno cesto v smeri Belske planine. Parkiramo na primernem mestu ob križišču.

    Opis poti:
    Z izhodišča nadaljujemo po makadamski cesti v smeri Belske planine. Cesta, po kateri hodimo se zložno vzpenja skozi smrekov gozd, ko pa se gozd prične redčiti, prispemo na obrobje Belske planine (tu boste videli tudi 2 mlaki). Tu prispemo na manjše križišče, mi pa nadaljujemo po rahlo levi cesti, ki nas pripelje v osrčje planine, kjer stoji več lesenih koč.

    Na drugi strani planine se vrnemo na rahlo desno cesto, po njej pa nadaljujemo po manjši dolinici do nekaj minut oddaljenega označenega razpotja.
    Z razpotja nadaljujemo desno v smeri Galetovca in Bohinjske Bele (naravnost Turn in Bohinjska Bela).

    Pot naprej nas vodi po prijetnem kolovozu, katerega po nekaj minutah zapustimo, saj nas oznake za Galetovec usmerijo levo, na sprva slabše opazno stezico, ki se spusti ob robu gozda do manjše dolinice, kjer preide v gozd. Skozi gozd sledimo markacijam in gozdni poti, po kateri se v nekaj minutah povzpnemo na razgleden vrh.

    Vir: hribi.net

    Preberi več »
     
  • Hotunjski vrh

    46.36777 14.04403 14

    Razgled na Blejsko jezero.

    Čas hoje: 40 minut

    Dostop do izhodišča:
    Zapeljemo se na Bled, nato pa z vožnjo nadaljujemo v smeri Pokljuke. Ko prispemo na Zatrnik, ne parkiramo na parkirišču ob Gostilni Zatrnik, ampak kakih 100 metrov naprej na parkirišču na desni strani ceste. Parkiranje na parkirišču pred gostilno je dovoljeno le gostom Gostilne Zatrnik (pr Jagru).

    Opis poti:
    S parkirišča se ob glavni cesti spustimo do parkirišča ob gostišču pr Jagru, mi pa začetek poti poiščemo v manjši dolinici, kjer se v zimskem času nahajata dve otroški vlečnici. Nadaljujemo ob smučišču oz. smučarski progi Bambi (desna vlečnica), nato pa, ko se vlečnica konča, z vzponom nadaljujemo po trasi nekdanje smučarske proge. Pot, ki je običajno uhojena tudi pozimi, se nadaljuje po smučarski progi, le ta pa se višje obrača vse bolj v levo. Višje se nam s poti odpirajo vedno lepši razgledi, ki sežejo vse do Triglava, nas pa pot hitro pripelje do nekdanje zgornje postaje vlečnice, od koder nas do vrha Hotunjskega vrha loči le še nekaj 10 korakov hoje po grebenu.

    Vir: hribi.net

    Preberi več »
     
  • Ciprnik ali Cipernik

    46.47317 13.74897 16

    Razgled na jezero Jasna.

    Čas hoje: 3 ure

    Dostop do izhodišča:
    Zapeljemo se v Kranjsko Goro, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Vršiču. Že kmalu za tem, ko se Kranjska Gora konča, prečimo reko Pišnico, mi pa le nekaj 10 metrov naprej zavijemo desno na večje parkirišče, kjer ob jezeru Jasna parkiramo.

    Opis poti:
    S parkirišča nekaj korakov hodimo ob cesti v smeri Kranjske Gore, nato pa za manjšim jezom nadaljujemo levo ob prodišču Pišnice. Pot naprej nas vodi po betonskem nasipu, nato pa preidemo v gozd, skozi katerega se pričnemo vzpenjati. Na začetku nas pot vodi mimo več razpotij, mi pa sledimo oznakam za Vitranc oz. Ciprnik. Malo višje prispemo do razpotja, kjer se je v smeri naravnost nadaljevala pot v Malo Pišnico (pot je poškodovana, neprehodna, nevarna in zato zaprta), mi pa nadaljujemo desno ter se v okljukih pričnemo strmeje vzpenjati. Nekaj časa se razmeroma strmo vzpenjamo, nato pa pot zavije desno ter preči pobočja Vratnika (Vratnik je del vzhodnega grebena Vitranca). V nadaljevanju se ponovno v nekaj okljukih vzpnemo, nato pa prispemo do razpotja, kjer nadaljujemo levo, strmo navzgor (če nadaljujemo naravnost prispemo do kranjskogorskih smučišč, tudi od tam se je možno povzpeti na Vitranc). Sledi zelo strm vzpon, nato pa dosežemo glavni greben Vitranca, kjer pot zavije desno ter se nadaljuje po oz. rahlo ob grebenu. Pot naprej je večino časa še naprej precej strma, se pa višje strmina unese. Še nekoliko naprej se pot grebenu umakne v levo in se položi, tako da Mojčin dom dosežemo v rahlem do zmernem vzponu.
    Od Mojčinega doma, v bližini katerega se nahaja še propadajoči Dom na Vitrancu, nadaljujemo naravnost do nekaj 10 korakov oddaljenega razpotja, kjer se nam z desne priključi še pot iz Kranjske Gore.

    Preberi več »
     
  • Mojčin dom na Vitrancu

    46.47613 13.75967 17

    Razgled na 3 jezera: Zelenci, Ledine in akumulacijsko jezero, za katerega ne vem imena.

    Dostop do izhodišča:
    Izhodišče je jezero Jasna pri Kranjski Gori.

    Zapeljemo se v Kranjsko Goro, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Vršiču. Že kmalu za tem, ko se Kranjska Gora konča, prečimo reko Pišnico, mi pa le nekaj 10 metrov naprej zavijemo desno na večje parkirišče, kjer ob jezeru Jasna parkiramo.

    Opis poti:
    S parkirišča nadaljujemo nekaj metrov nazaj proti Kranjski Gori do jezu pri elektrarni, kjer se usmerimo na stezo, ki se nadaljuje vodoravno ob reki. Po nekaj metrih prečimo strugo in pot nas naprej pripelje v gozd, kjer že po nekaj metrih vzpona pridemo na razpotje pri klopci.
    Nadaljujemo ostro levo in pot nam zaustavi napis, pot v Malo Pišnico ZAPRTA. Nadaljujemo po tej poti, ki se v okljukih začne strmo vzpenjati. Ko strmina popusti pridemo do razcepa, kjer se v levo odcepi pot v Malo Pišnico (ta pot je zagrajena), desno pa sledimo znaku za Vitranc in Ciprnik. Nadaljujemo naravnost navzgor po ožji in nekaj slabše vidni stezi, ki se ponovno strmo vzpne. Le nekaj metrov naprej pa nas pot pripelje do razgledne točke, s katere se nam odpre lep pogled na Martuljško skupino gora. Pot se nato za krajši čas vzpne nato pa se usmeri desno, kjer z nekaj vzponi in spusti preči pobočja proti kranjskogorskim smučiščem.
    Ko se pot v okljukih ponovno strmeje vzpne, pridemo do naslednjega razcepa, kjer nas znak "Vitranc-Ciprnik" usmeri levo (naravnost vodi pot proti melišču in naprej do smučišč). Po razcepu se pot zelo strmo vzpne in postane nekaj časa težje sledljiva. Strm vzpon nas pripelje iz gozdnatih tal v travnata pobočja tik pod skalnatimi stenami in se še naprej strmo vzpenja. Čez nekaj časa ob poti opazimo leseno puščico, ki kaže pot navzdol, po kateri smo prišli. Nekaj deset metrov kasneje se strma pot usmeri v desno in še vedno zelo strm vzpon se nadaljuje po grebenu.
    Čez nekaj časa grebenska pot vodi mimo skalnate grape, ki nam na desni odpre lep razgled na Kranjsko Goro. Kmalu zatem strmina malo popusti in pridemo do razcepa, kjer lahko nadaljujemo po levi poti pod grebenom ali si ogledamo razgled z grebena. Obe poti se deset metrov kasneje združita, strmina grebena pa znova naraste. Zadnjih deset metrov vzpona po grebenu vodi skozi gosto ruševje, nato pa se pot zravna. Takrat na desni zagledamo steber tovorne žičnice, ki pelje na Vitranc, po nekaj metrih položne hoje pa pridemo do križišča, kjer se nam z leve pridruži pot iz Kranjske gore.


    Od križišča naprej nas čaka še okrog 300 metrov hoje po poti, ki preči pobočje pod Domom na Vitrancu. Kmalu na desni zagledamo opuščeni Dom na Vitrancu in nekaj korakov naprej še pred leti na novo odprt Mojčin dom na Vitrancu.

     

    VIR: hribi.net

    Preberi več »
     
  • Bovški Gamsovec

    46.39834 13.81274 17

    Razgled na Kriška jezera.

    Gorovje: Julijske Alpe
    Višina: 2392 m

    Bovški Gamsovec je gora, ki ni za začetnike. Dostop je precej prepaden, tako da ni primeren za tiste, ki se bojimo višine. Če pa premagate strah (zajle in družba izkušenih hribovcev bodo v veliko pomoč), boste nagrajeni s prečudovitim razgledom na gore, Triglav in dvoje Kriških jezer.

    Dostop do izhodišča:
    Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica in cesti naprej sledimo v smeri Kranjske Gore. Le malo pred vasjo Dovje pa se z glavne ceste v levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti naprej sledimo v smeri doline Vrata in se po njej peljemo do velikega parkirišča v bližini Aljaževega doma.

    Opis poti:
    S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po 3 minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo naravnost v smeri Triglava, Luknje in Pogačnikovega doma (desno Škrlatica) po široki poti, ki gre za kapelico (na desni strani) in Aljaževim dom (na levi strani) v pas gozda. Široka turistično - sprehajalna pot pa nas mimo zimskega bivaka pripelje iz gozda, kjer pred seboj zagledamo znamenit klin (spomenik posvečen padlim partizanom gornikom). Nadaljujemo naravnost (levo Tominškova pot) po poti, ki se vrne v gozd in nas pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost (desno Stenar, Pogačnikov dom). Pot naprej se vzpenja ob hudourniku in nas kmalu pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo naravnost v smeri Luknje (levo pot čez Prag). Pot naprej preči kratek pas grmičevja, nato pa preide pod melišča okoliških sten. Tu se desno odcepi pot k bivaku pod Luknjo (5 minut), mi pa nadaljujemo naravnost po vse bolj strmi poti. Zadnje metre pod Luknjo pa se pot še strmeje vzpne in nas pripelje do meje s Primorsko. Tu se nam odpre lep razgled na gore nad dolino reke Soče.

    Tu se usmerimo desno na travnata pobočja za oznakami Bovški Gamsovec. Leva pot pelje čez Plemenice proti Triglavu. Pot se nato vzpenja čez travnike pod ostenji Bovškega Gamsovca in Pihavca. Tu je običajno veliko kozorogov in alpskih svizcev. Ko pridemo pod greben Bovškega Gamsovca zavije pot v levo in se začne strmo vzpenjati proti grebenu po nekoliko izpostavljenih pobočjih. Pot po grebenu, ki je delno poraščen s travo, se še naprej dokaj strmo vzpenja in nas pripelje do zadnjega dela poti, ki je nekoliko zahtevnejši, vendar tudi zavarovan z jeklenico in klini. Ko se nam z desne priključi še pot s Kriških podov imamo do vrha le še nekaj metrov.

    Vrata - Luknja 2:30, Luknja - Bovški Gamsovec 2:00.
    Ob poti: Luknja (1758m)

    Vir: hribi.net

    Preberi več »
     
  • Stenar

    46.40810 13.81862 18

    Razgled na Kriško jezero.


    Najvišja gora, na katero sem se vzpela do sedaj. Stenar mi je dokazal, da visokogorje ni hec.

    Dostop do izhodišča:
    Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica in cesti naprej sledimo v smeri Kranjske Gore. Le malo pred vasjo Dovje pa se z glavne ceste v levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti naprej sledimo v smeri doline Vrata in se po njej peljemo do velikega parkirišča v bližini Aljaževega doma.

    Opis poti:
    S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po 3 minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo desno v smeri Škrlatice in Dolkove špice po poti, ki nas čez travnik povede v gozd. Naprej se vzpenjamo po sprva zložnem kolovozu, ki se višje spremeni v nekoliko bolj strmo peš pot. Že kmalu pa nas pot pripelje do struge hudournika, ob katerem se vzpenja le kratek čas, nato pa zavije desno in se strmo vzpne skozi gozd. Pot se nato obrača proti levi, kjer preči kratko plazovito pobočje, nato pa postopoma preide na pobočja pod Stenarjem. Naprej se vzpenjamo po omenjenih pobočjih, ki so rahlo porasla z rušjem in posameznimi macesni. Višje nas pot pripelje na manjše razpotje, kjer se v levo odcepi neoznačena pot proti Stenarskim vratcem.

    Na mestu, kjer markirana pot zavije ostro v desno, bomo opazili manjši možic, ki označuje začetek poti proti Stenarskim vratcem. Sprva slabše vidna pot, se najprej zložno do zmerno vzpenja proti meliščem pod severno steno Stenarja. Višje postane pot razločnejša, le ta pa nas sprva preko večjih skal in nekaj grušča pripelje do že omenjenega melišča. Tu se pot prične strmeje vzpenjati po melišču, naš cilj pa je sedaj zatrep doline ob vznožju Stenarskih vratc. Ko se vzpnemo na vrh melišča, pa nam razmeroma lahek dostop zaustavi krajša, nič kaj prijetna gruščnata stena. Naprej se vzpnemo po nizu zaporednih poličk in grap, pri tem pa moramo paziti, da zaradi precejšnjega grušča in peska ne zdrsnemo stopnjo nižje (tu je tudi velika nevarnost padajočega kamenja, sploh če hodi kdo pred nami). Po približno 20 minutnem težavnem vzponu stopimo na Stenarska vratca, s katerih se nam odpre lep razgled proti Bovškemu Gamsovcu in Pihavcu.

    Tu se rahlo spustimo, nato pa nadaljujemo levo, kjer se hitro priključimo markirani poti, ki vodi na Stenar. V nadaljevanju prečimo melišče ter se ob lepih pogledih na Triglav, Bovški Gamsovec, Pihavec in dolino Trente sprehodimo do nekoliko bolj strmih pobočij Stenarja. Od tu naprej se pot prične strmo vzpenjati (v primerjavi z vzponom na Stenarska vratca je ta pot povsem lahka) po lepo razčlenjenem skalovju, nato pa zavije ostro v levo, kjer se po nekaj 10 m nenadoma položi. Tu oz. že dobrih 10 m prej se v desno odcepi brezpotni pristop na Spodnji Stenar, mi pa nadaljujemo po markirani poti, ki se ponovno prične strmeje vzpenjati. Sledi še približno 15 minut hoje po vršnem pobočju gore in vse bolj razgledna pot nas pripelje na 2501 m visok vrh.

    Vir: hribi.net

    Preberi več »
     
 
PrviPrejšnji123ZadnjiVsi