Moji hribi je zbirka hribov in gora, od koder lahko občudujemo razgled na Moja jezera.
Razgled na Kriška jezera.
Gorovje: Julijske Alpe
Višina: 2392 m
Bovški Gamsovec je gora, ki ni za začetnike. Dostop je precej prepaden, tako da ni primeren za tiste, ki se bojimo višine. Če pa premagate strah (zajle in družba izkušenih hribovcev bodo v veliko pomoč), boste nagrajeni s prečudovitim razgledom na gore, Triglav in dvoje Kriških jezer.
Dostop do izhodišča:
Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica in cesti naprej sledimo v smeri Kranjske Gore. Le malo pred vasjo Dovje pa se z glavne ceste v levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti naprej sledimo v smeri doline Vrata in se po njej peljemo do velikega parkirišča v bližini Aljaževega doma.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po 3 minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo naravnost v smeri Triglava, Luknje in Pogačnikovega doma (desno Škrlatica) po široki poti, ki gre za kapelico (na desni strani) in Aljaževim dom (na levi strani) v pas gozda. Široka turistično - sprehajalna pot pa nas mimo zimskega bivaka pripelje iz gozda, kjer pred seboj zagledamo znamenit klin (spomenik posvečen padlim partizanom gornikom). Nadaljujemo naravnost (levo Tominškova pot) po poti, ki se vrne v gozd in nas pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost (desno Stenar, Pogačnikov dom). Pot naprej se vzpenja ob hudourniku in nas kmalu pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo naravnost v smeri Luknje (levo pot čez Prag). Pot naprej preči kratek pas grmičevja, nato pa preide pod melišča okoliških sten. Tu se desno odcepi pot k bivaku pod Luknjo (5 minut), mi pa nadaljujemo naravnost po vse bolj strmi poti. Zadnje metre pod Luknjo pa se pot še strmeje vzpne in nas pripelje do meje s Primorsko. Tu se nam odpre lep razgled na gore nad dolino reke Soče.
Tu se usmerimo desno na travnata pobočja za oznakami Bovški Gamsovec. Leva pot pelje čez Plemenice proti Triglavu. Pot se nato vzpenja čez travnike pod ostenji Bovškega Gamsovca in Pihavca. Tu je običajno veliko kozorogov in alpskih svizcev. Ko pridemo pod greben Bovškega Gamsovca zavije pot v levo in se začne strmo vzpenjati proti grebenu po nekoliko izpostavljenih pobočjih. Pot po grebenu, ki je delno poraščen s travo, se še naprej dokaj strmo vzpenja in nas pripelje do zadnjega dela poti, ki je nekoliko zahtevnejši, vendar tudi zavarovan z jeklenico in klini. Ko se nam z desne priključi še pot s Kriških podov imamo do vrha le še nekaj metrov.
Vrata - Luknja 2:30, Luknja - Bovški Gamsovec 2:00.
Ob poti: Luknja (1758m)
Vir: hribi.net
Razgled na Kriško jezero.
Najvišja gora, na katero sem se vzpela do sedaj. Stenar mi je dokazal, da visokogorje ni hec.
Dostop do izhodišča:
Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica in cesti naprej sledimo v smeri Kranjske Gore. Le malo pred vasjo Dovje pa se z glavne ceste v levo odcepi cesta, ki pelje v Mojstrano (Vrata, Kot in Krmo). Cesti naprej sledimo v smeri doline Vrata in se po njej peljemo do velikega parkirišča v bližini Aljaževega doma.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki nas po 3 minutah hoje pripelje do razpotja pri Aljaževem domu. Nadaljujemo desno v smeri Škrlatice in Dolkove špice po poti, ki nas čez travnik povede v gozd. Naprej se vzpenjamo po sprva zložnem kolovozu, ki se višje spremeni v nekoliko bolj strmo peš pot. Že kmalu pa nas pot pripelje do struge hudournika, ob katerem se vzpenja le kratek čas, nato pa zavije desno in se strmo vzpne skozi gozd. Pot se nato obrača proti levi, kjer preči kratko plazovito pobočje, nato pa postopoma preide na pobočja pod Stenarjem. Naprej se vzpenjamo po omenjenih pobočjih, ki so rahlo porasla z rušjem in posameznimi macesni. Višje nas pot pripelje na manjše razpotje, kjer se v levo odcepi neoznačena pot proti Stenarskim vratcem.
Na mestu, kjer markirana pot zavije ostro v desno, bomo opazili manjši možic, ki označuje začetek poti proti Stenarskim vratcem. Sprva slabše vidna pot, se najprej zložno do zmerno vzpenja proti meliščem pod severno steno Stenarja. Višje postane pot razločnejša, le ta pa nas sprva preko večjih skal in nekaj grušča pripelje do že omenjenega melišča. Tu se pot prične strmeje vzpenjati po melišču, naš cilj pa je sedaj zatrep doline ob vznožju Stenarskih vratc. Ko se vzpnemo na vrh melišča, pa nam razmeroma lahek dostop zaustavi krajša, nič kaj prijetna gruščnata stena. Naprej se vzpnemo po nizu zaporednih poličk in grap, pri tem pa moramo paziti, da zaradi precejšnjega grušča in peska ne zdrsnemo stopnjo nižje (tu je tudi velika nevarnost padajočega kamenja, sploh če hodi kdo pred nami). Po približno 20 minutnem težavnem vzponu stopimo na Stenarska vratca, s katerih se nam odpre lep razgled proti Bovškemu Gamsovcu in Pihavcu.
Tu se rahlo spustimo, nato pa nadaljujemo levo, kjer se hitro priključimo markirani poti, ki vodi na Stenar. V nadaljevanju prečimo melišče ter se ob lepih pogledih na Triglav, Bovški Gamsovec, Pihavec in dolino Trente sprehodimo do nekoliko bolj strmih pobočij Stenarja. Od tu naprej se pot prične strmo vzpenjati (v primerjavi z vzponom na Stenarska vratca je ta pot povsem lahka) po lepo razčlenjenem skalovju, nato pa zavije ostro v levo, kjer se po nekaj 10 m nenadoma položi. Tu oz. že dobrih 10 m prej se v desno odcepi brezpotni pristop na Spodnji Stenar, mi pa nadaljujemo po markirani poti, ki se ponovno prične strmeje vzpenjati. Sledi še približno 15 minut hoje po vršnem pobočju gore in vse bolj razgledna pot nas pripelje na 2501 m visok vrh.
Vir: hribi.net
Razgled na Bohinjsko in Krnsko jezero.
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo naravnost po levi (južni) strani jezera v smeri Ukanca in slapa Savice. Tej vse bolj ozki cesti, nato sledimo do velikega parkirišča pri koči Savica. Parkirišče je plačljivo.
Opis poti:
S parkirišča se usmerimo na široko peš pot v smeri slapu Savica in doma na Komni. Že po krajšem zložnem vzponu nas pot pripelje na označeno razpotje, kjer se v desno odcepi turistična pot proti slapu Savica, mi pa nadaljujemo rahlo levo oz. naravnost po široki peš poti v smeri Komne. Pot naprej se še kratek čas vzpenja ob Savici, nato pa nas pripelje na prvo od označenih 48 serpentin. Po poldrugi uri zmernega vzpona skozi gozd, nas pot pripelje do omenjene 48 serpentine, s katere se nam odpre lep razgled na Bohinjsko jezero. Tu pot zavije nekoliko v desno in preide v dolino imenovano Pekel, kjer se nekaj časa zložno vzpenja, nato pa zavije v desno in se ponovno nekoliko strmeje vzpne. Že po nekaj 10 korakih pot ponovno zavije levo in se naprej vzpenja vzporedno z dolino. Naprej zložna do zmerno strma pot, postopoma preide v bolj redek gozd, iz katerega že kmalu vidimo dom na Komni. Pot naprej nas vodi mimo manjše umetno narejene jame, višje pa tudi mimo naravnega brezna, ki je ograjeno, da kateri od pohodnikov-ic ne pade vanj. Naprej se pot nekoliko bolj vzpne in nas po nekaj korakih nadaljnje hoje pripelje do razpotja, kjer se v desno odcepi pot k Črnemu jezeru.
Nadaljujemo naravnost po široki poti (mulatjeri), ki nas le malo višje pripelje na naslednje razpotje. Ponovno nadaljujemo levo (desno koča pri Triglavskih jezerih) po poti, ki se še nekoliko strmeje vzpne in nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do doma na Komni.
Od doma nadaljujemo levo v smeri planine Govnjač, Vogla in Mahavščka (desno Bogatinsko sedlo in Krn) po poti, ki se že kmalu za kočo začne strmeje spuščati. Pot se kmalu položi in nas po dobrih 5 minutah od doma na Komni pripelje na označeno razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri planine Govnjač. Pot naprej poteka po stari vojaški mulatjeri in se z izjemo nekaj kratkih vzponov, spušča. Po približno 30 minutah hoje od doma na Komni, pa pridemo do informativne table na omenjeni planini.
Od informativne table nadaljujemo po slabo vidni poti (smer Mahavšček), ki nas po nekaj korakih pripelje do številnih ruševin (zaledje Krnskega bojišča med prvo svetovno vojno). Na drugi strani omenjenih ruševin pridemo do naslednje smerne table, kjer imamo za nadaljevanje dve možnosti.
Nadaljujemo naravnost v smeri "Mahavšček - bližnjica" (rahlo desno Mahavšček, na zemljevidu TNP 1:50.000 PZS, je kot markirana označena "bližnjica") po sprva slabše vidni poti, ki kmalu postane razločnejša in se nato začne strmeje vzpenjati pod strmimi pečinami. Pot, ki v prečnem vzponu preči nekaj manjših melišč, se višje položi in z desne se nam priključi položna pot.
Vzpon ponovno nadaljujemo po stari vojaški mulatjeri, ki nas le nekoliko višje pripelje na prijetno in razmeroma veliko travnato ravnico. V zgornjem delu ravnice pot zavije v desno in se začne zmerno vzpenjati po manjši dolinici. Le nekaj korakov naprej se manjša dolinica razcepi na dva dela (tu bomo opazili možic, ki označuje začetek nemarkirane steze na Tolminski Kuk), markirana pot pa se nadaljuje ob robu desne dolinice. Pot naprej nas vodi mimo nekaj manjših kotanj, nato pa se začne strmeje vzpenjati, čez sprva travnato pobočje. Pot višje preči manjše melišče, nato pa nas ob vse lepših razgledih pripelje na označeno razpotje.
Nadaljujemo desno v smeri Bogatina (levo Tolminski Kuk) po stari vojaški mulatjeri, ki naprej preči pobočja Vrha Škrli. Nekoliko naprej nas pot pripelje na glavni greben Spodnjih Bohinjskih gora, pot pa se še nekaj časa povsem lahkotno vzpenja. Višje se greben nekoliko zoži, pot pa se začne strmeje vzpenjati proti Mahavščku, katerega vrh dosežemo po nekaj minutah nadaljnje hoje.
Z Mahavščka se spustimo po razgledni grebenski poti, ki nas po nekaj minutah spusta pripelje na sedlo med Mahavščkom in Bogatinom. S sedla nadaljujemo po strmi in rahlo izpostavljeni grebenski poti, po kateri se v dobrih 10 minutah nadaljnje hoje povzpnemo na vrh Bogatina.
Savica - Komna 2:30, Komna - Mahavšček 2:30, Mahavšček - Bogatin 30 minut.
Vir: hribi.net
Razgled na Bohinjsko jezero.
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo naravnost po levi (južni) strani jezera v smeri Ukanca in slapa Savice. Tej vse bolj ozki cesti, nato sledimo do velikega parkirišča pri koči Savica. Parkirišče je plačljivo.
Opis poti:
S parkirišča se usmerimo na široko peš pot v smeri slapu Savica in doma na Komni. Že po krajšem zložnem vzponu nas pot pripelje na označeno razpotje, kjer se v desno odcepi turistična pot proti slapu Savica, mi pa nadaljujemo rahlo levo oz. naravnost po široki peš poti v smeri Komne. Pot naprej se še kratek čas vzpenja ob Savici, nato pa nas pripelje na prvo od označenih 48 serpentin. Po poldrugi uri zmernega vzpona skozi gozd, nas pot pripelje do omenjene 48 serpentine, s katere se nam odpre lep razgled na Bohinjsko jezero. Tu pot zavije nekoliko v desno in preide v dolino imenovano Pekel, kjer se nekaj časa zložno vzpenja, nato pa zavije v desno in se ponovno nekoliko strmeje vzpne. Že po nekaj 10 korakih pot ponovno zavije levo in se naprej vzpenja vzporedno z dolino. Naprej zložna do zmerno strma pot, postopoma preide v bolj redek gozd, iz katerega že kmalu vidimo dom na Komni. Pot naprej nas vodi mimo manjše umetno narejene jame, višje pa tudi mimo naravnega brezna, ki je ograjeno, da kateri od pohodnikov-ic ne pade vanj. Naprej se pot nekoliko bolj vzpne in nas po nekaj korakih nadaljnje hoje pripelje do razpotja, kjer se v desno odcepi pot k Črnemu jezeru.
Nadaljujemo naravnost po široki poti (mulatjeri), ki nas le malo višje pripelje na naslednje razpotje. Ponovno nadaljujemo levo (desno koča pri Triglavskih jezerih) po poti, ki se še nekoliko strmeje vzpne in nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do doma na Komni.
Od doma nadaljujemo levo v smeri planine Govnjač, Vogla in Mahavščka (desno Bogatinsko sedlo in Krn) po poti, ki se že kmalu za kočo začne strmeje spuščati. Pot se kmalu položi in nas po dobrih 5 minutah od doma na Komni pripelje na označeno razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri planine Govnjač. Pot naprej poteka po stari vojaški mulatjeri in se z izjemo nekaj kratkih vzponov, spušča. Po približno 30 minutah hoje od doma na Komni, pa pridemo do informativne table na omenjeni planini.
Od informativne table nadaljujemo po slabo vidni poti (smer Mahavšček), ki nas po nekaj korakih pripelje do številnih ruševin (zaledje Krnskega bojišča med prvo svetovno vojno). Na drugi strani omenjenih ruševin pridemo do naslednje smerne table, kjer imamo za nadaljevanje dve možnosti.
Nadaljujemo naravnost v smeri "Mahavšček - bližnjica" (rahlo desno Mahavšček, na zemljevidu TNP 1:50.000 PZS, je kot markirana označena "bližnjica") po sprva slabše vidni poti, ki kmalu postane razločnejša in se nato začne strmeje vzpenjati pod strmimi pečinami. Pot, ki v prečnem vzponu preči nekaj manjših melišč, se višje položi in z desne se nam priključi položna pot.
Vzpon ponovno nadaljujemo po stari vojaški mulatjeri, ki nas le nekoliko višje pripelje na prijetno in razmeroma veliko travnato ravnico. V zgornjem delu ravnice pot zavije v desno in se začne zmerno vzpenjati po manjši dolinici. Le nekaj korakov naprej se manjša dolinica razcepi na dva dela (tu bomo opazili možic, ki označuje začetek nemarkirane steze na Tolminski Kuk), markirana pot pa se nadaljuje ob robu desne dolinice. Pot naprej nas vodi mimo nekaj manjših kotanj, nato pa se začne strmeje vzpenjati, čez sprva travnato pobočje. Pot višje preči manjše melišče, nato pa nas ob vse lepših razgledih pripelje na označeno razpotje.
Nadaljujemo desno v smeri Bogatina (levo Tolminski Kuk) po stari vojaški mulatjeri, ki naprej preči pobočja Vrha Škrli. Nekoliko naprej nas pot pripelje na glavni greben Spodnjih Bohinjskih gora, pot pa se še nekaj časa povsem lahkotno vzpenja. Višje se greben nekoliko zoži, pot pa se začne strmeje vzpenjati proti Mahavščku, katerega vrh dosežemo po nekaj minutah nadaljnje hoje.
Izhodišče - Komna 2:30, Komna - Mahavšček 2:30.
Vir: hribi.net
Razgled na Bohinjsko jezero.
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo naravnost po levi (južni) strani jezera v smeri Ukanca in slapa Savice. Tej vse bolj ozki cesti, nato sledimo do velikega parkirišča pri koči Savica. Parkirišče je plačljivo.
Opis poti:
S parkirišča se usmerimo na široko peš pot v smeri slapu Savica in doma na Komni. Že po krajšem zložnem vzponu nas pot pripelje na označeno razpotje, kjer se v desno odcepi turistična pot proti slapu Savica, mi pa nadaljujemo rahlo levo oz. naravnost po široki peš poti v smeri Komne. Pot naprej se še kratek čas vzpenja ob Savici, nato pa nas pripelje na prvo od označenih 48 serpentin. Po poldrugi uri zmernega vzpona skozi gozd, nas pot pripelje do omenjene 48 serpentine, s katere se nam odpre lep razgled na Bohinjsko jezero. Tu pot zavije nekoliko v desno in preide v dolino imenovano Pekel, kjer se nekaj časa zložno vzpenja, nato pa zavije v desno in se ponovno nekoliko strmeje vzpne. Že po nekaj 10 korakih pot ponovno zavije levo in se naprej vzpenja vzporedno z dolino. Naprej zložna do zmerno strma pot, postopoma preide v bolj redek gozd, iz katerega že kmalu vidimo dom na Komni. Pot naprej nas vodi mimo manjše umetno narejene jame, višje pa tudi mimo naravnega brezna, ki je ograjeno, da kateri od pohodnikov-ic ne pade vanj. Naprej se pot nekoliko bolj vzpne in nas po nekaj korakih nadaljnje hoje pripelje do razpotja, kjer se v desno odcepi pot k Črnemu jezeru.
Nadaljujemo naravnost po široki poti (mulatjeri), ki nas le malo višje pripelje na naslednje razpotje. Ponovno nadaljujemo levo (desno koča pri Triglavskih jezerih) po poti, ki se še nekoliko strmeje vzpne in nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do doma na Komni.
Razgled na Bohinjsko jezero.
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Iz Bohinjske Bistrice nadaljujemo levo v smeri Tolmina in Soriške planine. Kmalu bomo ob cesti opazili planinske oznake za Črno prst, ki kažejo proti desni, vendar mi nadaljujemo naravnost. Le malo pozneje pa pridemo do križišča, kjer nas smerokaz usmeri rahlo desno proti vasi Ravne. Naprej se peljemo mimo velikega parkirišča ob smučišču Kobla, mi pa asfaltni cesti, ki se prične strmo vzpenjati sledimo do Raven, kjer se cesta položi. Tu se peljemo še naprej vse do mesta, kjer se asfalt konča. Na mestu, kjer se asfalt konča je večje parkirišče ob gostilni Janez, kjer parkiramo na desni strani parkirišča, (parkirišče na levi strani ceste je namenjeno gostom gostilne Janez).
Opis poti:
S parkirišča pri gostilni Janez nadaljujemo v smeri Črne prsti in Orožnove koče, kjer sprva hodimo po makadamski cesti, s katere se nam odpre lep razgled proti Triglavu. Cesta po začetnem vzponu preide v gozd ter zavije nekoliko v levo, kjer hitro prispemo na označeno razpotje.
Z razpotja nadaljujemo levo v smeri Črne prsti, planine za Črno goro in Orožnove koče (naravnost Bohinjska Bistrica in stara pot proti Orožnovi koči). Pot naprej po desni strani obide privat hišo (včasih Planinski dom dr. Janeza Mencingerja), nato pa se malo naprej priključi na kolovoz, po katerem nadaljujemo vzpon. Malo višje, na razpotju nadaljujemo desno, nato pa se pot nadaljuje skozi gozd. Še nekoliko naprej nas pot vodi mimo brunarice in križa, nato pa že prispemo na označeno razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri Orožnove koče (levo planina za Črno goro).
Pot naprej preči pobočja nekoliko proti desni, vmes pa se tudi vidneje spusti. Ko se spust konča, se nam z desne priključi stara pot, ki je nekoliko krajša, a uradno ne več markirana. Sledi hoja po gozdni poti, kjer prečimo nekaj kolovozov, na označenem razpotju pa nadaljujemo po desni poti. Nekaj minut višje dosežemo gozdno cesto, katero pa le prečimo (desno Orožnova koča po drči).
Sledi razmeroma strm vzpon skozi gozd, višje pa se nam z desne priključi nekoliko daljša pot po drči.
Nadaljujemo levo ter v nekaj minutah prispemo do Orožnove koče na planini za Liscem.
Od koče nadaljujemo levo v gozd zmerno navzgor. Pot naprej počasi prehaja iz gozda na pobočja pod Črno prstjo. Strmina poti začne naraščati, prav tako pa postaja vse bolj strmo pobočje po katerem hodimo. Že precej strma pot nas pripelje pod stene Črne prsti. Naprej se vzpnemo ob steni navzgor, nato pa zavijemo levo in prečimo grapo. Naprej v zmernem vzponu prečimo pobočja proti vzhodu. Le nekaj metrov pred sedlom se nam priključi pot s planine za Črno goro. Na sedlu se usmerimo desno in v desetih minutah razgledne hoje pridemo do doma na Črni prsti. Za vzpon na vrh pa moramo naredi še nekaj korakov.
Ravne - Orožnova koča 1:45, Orožnova koča - Čez Suho 1:05, Čez Suho - Črna prst 15 minut.
Vir: hribi.net
Razgled na Bohinjsko jezero.
Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v Bohinjsko Bistrico, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru. Ko v Ribčevem Lazu prispemo do jezera nadaljujemo desno čez most in se mimo cerkve sv. Janeza Krstnika zapeljemo do bližnjega križišča, kjer nas oznake za parkirišče usmerijo levo. Od križišča se peljemo še približno 300 m, nato pa parkiramo na parkirišču v bližini jezera. Parkirišče je plačljivo, plačljiva pa je tudi večina bližnjih parkirišč. Urejeno brezplačno parkirišče je na začetku Ribčevega Laza, to pa nam pot podaljša za približno 15 minut.
Opis poti:
S parkirišča se vrnemo do ceste, ki vodi proti Stari Fužini, mi pa pot nadaljujemo po pločniku do Stare Fužine. Na začetku omenjenega kraja opazimo oznake za plezališče Peč, Rudnico in kolesarsko stezo, ki nas usmerijo desno na most preko reke Mostnice. Na drugi strani mostu nadaljujemo naravnost, nato pa nekaj korakov naprej, ko kolesarska pot zavije desno, nadaljujemo naravnost na pešpot v smeri Peči in Rudnice. Pot naprej nas vodi skozi gozd, sem ter tja pa nas vodi tudi mimo kakšnega krajšega razgledišča. Ko se po nekaj minutah vzpona pot položi nadaljujemo desno v smeri Peči (naravnost Rudnica).
Sledi nekajminutno prečenje proti desni in pot nas pripelje do prijetnega razgledišča.
Vir: hribi.net
Razgled na Blejsko jezero
Dostop do izhodišča:
a) Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Bledu in dalje proti Bohinju. Ko se Bled konča, se najprej v desno odcepi cesta proti Bohinjski Beli, približno 1,5 km naprej, na vrhu klanca pa v levo cesta proti vasi Kupljenik. Nadaljujemo proti Kupljeniku ter z vožnjo nadaljujemo po vzpenjajoči se asfaltni cesti, kateri sledimo do omenjenega naselja. V naselju, sicer na delu, kjer ni hiš, prispemo do leve serpentine, sredi katere se v desno odcepi kratka cesta k označenemu parkirišču.
b) Najprej se zapeljemo v Podbrdo od tam pa v Bohinjsko Bistrico (z avtovlakom ali preko Soriške planine). Iz Bohinjske Bistrice z vožnjo nadaljujemo proti Bledu. Še preden prispemo na Bled, pa bomo prišli do križišča, kjer se v desno odcepi cesta proti vasi Kupljenik (odcep z glavne ceste je označen). Nadaljujemo proti Kupljeniku ter z vožnjo nadaljujemo po vzpenjajoči se asfaltni cesti, kateri sledimo do omenjenega naselja. V naselju, sicer na delu, kjer ni hiš, prispemo do leve serpentine, sredi katere se v desno odcepi kratka cesta k označenemu parkirišču.
Opis poti:
Z označenega parkirišča nadaljujemo po slabši cesti v smeri jame pod Babjim zobom in Babjega zoba. Cesta nas najprej vodi ob robu pašnika, od koder se nam prehodno odpre lep razgled, ki seže vse do najvišjih vrhov Karavank, nato pa za levim ovinkom, kjer opazimo planinske smerne table postopoma preide v gozd. Nekaj minut hodimo po cesti, nato pa na razmeroma novem križišču makadamskih cest nadaljujemo rahlo levo (v času opisa razpotje ni bilo označeno) na kolovoz, ki po nekaj metrih zavije še bolj v levo (naravnost jama pod Babjim zobom). Sledi vzpon skozi gozd, nekaj minut višje pa nas kolovoz pripelje na razgledno senožet, kjer se ob njenem spodnjem robu nahaja lesena koča, nam pa se odpre lep pogled proti Blejskemu jezeru in delu Karavank okrog Golice. Kolovoz nas le malo višje pripelje na drugo senožet, kjer nas oznake povedejo desno, na sprva slabše opazno stezico, ki preide v gozd. Ko stopimo v gozd, postane steza lepo sledljiva, le ta pa se prične strmeje vzpenjati. Nekaj minut višje prečimo novo, še ne v celoti dokončano gozdno cesto, nad njo pa se markirana pot dokaj strmo vzpenja skozi gozd. Ko pot zavije desno se nekoliko položi, nato pa se prečno vzpenja proti desni čez vse bolj strma pobočja. Višje postane pobočje še bolj strmo, a je pot razmeroma široka, tako da večjih težav prečenje ne povzroča, je pa v mokrem, snegu ali listju potrebno več previdnosti, še zlasti pri sestopu, da ne zdrsnemo. Ko pot obide nekaj skalnih stolpičev zavije levo, preide v dolinico, nekaj korakov naprej pa še iz gozda na planino Prihod, ki ima ravno pravšnje ime, saj smo prišli na rob Jelovice.
Ko dosežemo planino nadaljujemo naravnost oz. rahlo proti desni, nato pa stopimo na kolovoz, kjer se nam priključi pot s planine Vršana in Danejeve planine. Kolovoz se kmalu spremeni v pešpot, ki nas s "pomočjo" smerne table popelje na prepaden greben. Pot večinoma poteka nekaj metrov levo od prepada, tako da kake večje nevarnosti za zdrs ni, previdni moramo biti predvsem, ko za lep razgled stopimo nekaj korakov v desno z markirane poti. Pot, s katere se nam med krošnjami dreves odpirajo lepi pogledi proti Bledu, Bohinjski Beli in najvišjim vrhovom Julijskih Alp, nas pripelje na predvrh, kjer se v levo odcepi slabše opazna stezica proti bližnji planini Ricman.
Nadaljujemo naravnost, po poti, ki se prične vidno spuščati. Po nekaj minutah se spust konča, nas pa do razgledne točke in vpisne skrinjice Babjega zoba loči le še kratek zmeren vzpon.
Kupljenik - planina Prihod 1:00, planina Prihod - Babji zob 30 minut.
Vir: hribi.net
Razgled na Blejsko jezero.
Pot na Ojstrico
Na ta 611 metrov visok osamelec se lahko povzpnete po gozdni poti levo od Kampa Zaka. Na južnem delu Velike Zake sledite označeni stezi v gozd, ki se po nekaj minutah hoje združi s širšo potjo, kjer zavijete desno. Poti sledite naprej po gozdu v dolinico, katere se držite do oznake na Ojstrico, ki usmerja desno. Kmalu za tem boste dosegli vrh ter seveda čudovit razgled.
Do Male Osojnice z višino 685 metrov je približno 45 minut hoje po strmi gozdni poti, nato pa še nadaljnjih 20 minut do 756 metrov visoke Velike Osojnice.
Vir: bled.si
Razgled na jezero Ledvička.
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo desno v smeri Stare Fužine. V Stari Fužini pa v križišču pri kapelici zavijemo ostro levo na vzpenjajočo cesto v smeri planine Blato, planine Vogar in doline Voje. Cesta nas naprej pripelje do mesta, kjer pobirajo cestnino in parkirnino, mi pa ji sledimo naprej do naslednjega križišča, kjer nadaljujemo levo (desno Voje). Cesti nato sledimo do naslednjega križišča (peljemo se kar nekaj časa), kjer zavijemo ostro desno v smeri planine Blato (naravnost planina Vogar). Tej cesti nato sledimo do parkirišča nad planino Blato.
Opis poti:
S parkirišča na planini Blato se usmerimo po cesti nekoliko nazaj do smerokazov pri kolovozu. Tu se usmerimo na kolovoz, ki se sprva strmo vzpne nato pa se zmerno vzpenja in nas v desetih minutah hoje pripelje do razpotja, kjer se usmerimo levo (naravnost planina v Lazu). Kolovozu nato sledimo skozi gozd vse do koče na planini pri Jezeru. Tu se nam odpre razgled na okoliške hribe.
Planinsko kočo obidemo po levi strani in pot nas v rahlem spustu pripelje do razpotja, kjer nadaljujemo naravnost po kolovozu (levo planina Viševnik). Večinoma kamnit kolovoz, ki poteka po neizraziti dolinici se nekajkrat strmeje vzpne in nas po pol ure hoje od planine pri Jezeru pripelje do planine Dedno polje, kjer pridemo na naslednje razpotje. Tu zapustimo široko pot, ki vodi h koči pri Triglavskih jezerih. Nadaljujemo desno (smer preval Vratca, Hribarice in Prehodavci) sprva rahlo navzdol mimo pastirskih koč na omenjeni planini. Na drugi strani planine se pot ponovno začne vzpenjati in nas pripelje do manj opaznega razpotja, kjer se desno odcepi pot na planino v Lazu. Nadaljujemo naravnost navzgor po poti, ki se postopoma začne strmeje vzpenjati. Pot, ki nas vodi mimo napajališča za živali (napajališče je suho) se vzpenja večinoma skozi iglasti gozd (macesni in smreke). Po približno pol ure hoje od planine Dedno polje pa se svet zravna in odpre se nam lep razgled na vrhove, ki obdajajo začetni del doline Za Kopico. Pot naprej se vzpenja po južnih pobočjih Slatne in Prvega Vogla, nato pa postopoma preide v osrednji del doline Za Kopico. Tej dolini nato sledimo vse do sedla Vrata, kjer je naslednje razpotje.
Nadaljujemo ostro levo proti Zelnarici (naravnost Hribarice in Prehodavci) po poti, ki se prečno vzpne čez razmeroma strma pobočja. Tej poti sledimo približno 10 minut (skoraj do sedla med obema Zelnaricama), nato pa zapustimo markirano pot in se usmerimo desno na slabše shojeno stezico, ki nas v nekaj minutah zmernega vzpona pripelje na rahlo izpostavljen greben, kateremu nato sledimo do vrha. Le tega pa dosežemo po dobrih 15 minutah hoje po nemarkirani in mestoma slabše vidni poti.
Blato - Dedno polje 1:30, Dedno polje - Velika Zelnarica 3:00.
Vir: hribi.net
Prvi | Prejšnji | 1 | 2 | Naslednji | Zadnji | Vsi |
Vsa vsebina na strani je moja, kot so moja jezera. :)
Manca Korelc
©
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.