Ribnik Druškovič

S kolesom sem previdno zapeljala na dvorišče in obkrožila hišo, da najdem ribnik. Zagledala sem ga za zaklenjeno leseno ograjo in v tistem trenutku je pričelo deževati. Umaknila sem sepod streho kozolca in v nekaj minutah naredila master plan: nujno moram pozvoniti, da me lastnik popelje za ograjo.

Počakala sem, da se kapljice izlijejo in pristopila k hiši. In pozvonila. Zavese ob oknu v prvem nadstropju je odstrl starejši gospod in pogledal ven. Nasmejala sem se mu in pomahala. Vrata hiše je odprla njegova žena, ki sem se ji nerodno predstavila. V tem času je prišel na dvorišče tudi gospod, ki sem mu pojasnila, zakaj sem tukaj.

Pojasnil je, da je ribnik odprt za javnost, in odpravila sva se proti vodi. Kolo sem pustila pri vhodu hiše in tako se je začela prava vodena tura okoli malega ribnika. Ko je odklenil leseno ograjo, sem vzkliknila od presenečenja, kako zelo urejeno je! Neskončno čudovitih detajlov, ko so leseni zajčki, krasni trije žari, cvetoči lokvanji, lesen mostiček, bambusi, cvetlice, grmovje … Odpravila sva se po poti okoli in v tem času mi je gospod pojasnil, da sta to z ženo urejala zadnjih 20 let. Sin je postavil malo leseno hiško s savno, na drugi strani pa je lokal z lesenimi klopmi in stoli. Vse ustvarjajo v delavnici zraven hiše in ribnika. Neverjetno lepa zgodba o malem turizmu z velikim T. Domačnost gostiteljev pritegne tudi veliko tujih gostov, ki se radi vračajo tudi zaradi bazena s krasno urejeno okolico. Mali skalnjak z leseno hiško kot iz pravljice, lučke okoli bazena, male mizice za posedanje ob kavici …

Gostje lahko uživajo v športnem ribolovu postrvi, hranjene zgolj s hrano, ki jo najdejo v ribniku. Prostor ob ribniku je namenjen raznoraznim praznovanjem zaključenih družb, piknike ali zgolj obisku na kosilo. Z ribnikom sicer skrbno upravlja njun sin Jure.

Kar nisem se mogla načuditi, kaj vse zmorejo ustvariti roke družine z vizijo!