Kje najdete 5 ribnikov: v kraju Prevoje pri Šentvidu
Velikost: 2 ha
Globina: do 2,5 m
Obisk vseh petih ribnikov pod okriljem RD Črni graben je bila prava mala odisejada. :D Do prvega se spustiš po kratki makadamski poti in pogled na ribnik ter refleksije dreves v njem te res razveselijo. No, če imaš pač rad vodo tako, kot jo imam jaz. Tablo z opozorilom, da je tu zasebno zemljišče, sem ignorirala, saj nisem bila edina obiskovalka. Dve sprehajalki sta se lenobno na pomolu nastavljali soncu, jaz pa sem si z objektivom privoščila dva laboda, ki nista čisto vedela, ali jima grem na živce ali bi bila do mene ravnodušna. :D Slednje stališče je za nekaj trenutkov prevladovalo pri enem izmed njiju (predvidevam, da je bila labodka), ki je moment izkoristil(a) za poziranje*. :P Želela sem s kolesom okoli ribnika, rila sem s kolesom po neurejeni poti in neravnem polju. Kaj kmalu me je ustavila njiva, ki me je tiho usmerila na kolovoz, nekoliko višje. Prebrala sem ji iz zemlje, da si je v tistem trenutku rekla: “Ha, si mislila, a?” :D
Ta vodi do drugega ribnika, ki je prav tako čudovit. Nisem šla okoli, ampak naredila nekaj lepih fotografij, pri katerih me ni motilo sonce. Za hip sem se ustavila, da sem si ogledala vzlet elegantne dolgonoge čaplje. Takole ob vodi, kjer ni nobenega, se naučiš videti lepote v čisto malih trenutkih. Poskusite, narava je brezčasno lepa v teh malenkostih.
Po kolovozu je sledil tretji ribnik, še manjši od prvega in drugega. Pri tem sem imela zopet misijo prevoziti okoli, toda njiva je ponovno rekla ne. :D Ne moreš, da se ne nasmejiš sam sebi.
Četrti ribnik je malo bolj oddaljen in najbolj okrancljan. Ponaša se z manjšo leseno hišico, toboganom, majavim pomolom in prikupno klopco. Sredi ribnika je manjši otoček (da ne boste mislili, da je tisti na blejskem edini :D) z malimi hišicami, ki delujejo kot iz pravljice. Nisem se želela dolgo zadrževati, saj ne vem, ali se sploh sme. :) Pssst.
Najbolj zabavna je bila pot do petega, zadnjega ribnika. Ubrala sem najbolj neudobno pot po poljih, med krtinami, po katerih je že peš nerodno, kaj šele s kolesom. :D Gledala sem v google maps, kot da je zadnjič in se orientirala po modri pikici, ki me je kot kompas peljala v pravo smer. Za drevesi se mi je prikazal še zadnji in zmagovalno sem se ustavila in ga fotografirala. Zapeljala sem se še nekaj sto metrov po poti, ki vodi neznano kam. Za nazaj sem sledila kolovozu, čisto pravi poti, ki vodi nazaj na gozdno pot. :D Tipično, vedno najdem stranske smeri, da pridem do cilja. :)
*Če bom kdaj med besedilom napisala pozicioniranje namesto poziranje, vedite, da je to profesionalna deformacija. :D Pozicioniranje mišljeno namreč kot umestitev blagovne znamke na tržišče ali pozicije organskih rezultatov na iskalniku Google. Ampak pustimo, to so debate, ki jih imam pogostokrat na LinkedInu. :)