Nekatera izmed njih imajo prav fletna imena. Od severa proti jugu si sledijo: Rakovnik, Špilgut (:D), Prvi ribnik, Veliki ribnik (največji med njimi), Srednji ribnik, Rezani ribnik in Zadnji ribnik. Pri slednjih jim je res zmanjkalo domišljije.

Preden se spustiš v dolino k ribnikom, so najprej trije ob cesti, ki so sicer zasebna lastnina. Šla sem zraven, da naredim nekaj fotografij in imela srečo, da sem ujela še nekaj sonca. :)

Ko sem vozila dalje proti ribnikom, sem šla najprej k tistima na severni strani, jezero Rakovnik in Špilgut. Do njih se spustiš po makadamski poti in kar malo me je presenetilo, da tam nisem bila edina. Izza ovinka se je pojavil Špilgut in to je meni vedno tak poseben trenutek. :) Zeleno jezerce, ki ga redkoma preplavlja drestavec. Krasi ga majhen pomolček, na katerega sem takoj postavila kolo in ju skupaj fotografirala. Ah, te moje male radosti. ;)

Jezero Rakovnik je večje, ob obisku te najprej pozdravi ogromna jeklena riba na koči. Ne verjamem sicer, da so tako velike ribe v tem jezeru. :D Ko greš mimo ograje, te očara lesen pomol. Pomoli imajo nek svoj poseben čar ... usedla sem se in k meni je pridrsal labod, ki ni bil vesel moje prisotnosti. Ugotavljam, da prav nobenemu labodu nisem všeč! :D Vedno se nekam šopirijo in me ostro gledajo, kot bi me želeli ustreliti s pogledom, haha.

Da prideš do druge skupine ribnikov, ki se držijo bolj skupaj, najprej s ceste vidiš Prvi ribnik, ki ga je malo težko fotografirati. Nisem se niti trudila, saj nisem želela čofniti v vodo že takoj na začetku. Veliki ribnik mi je že znan, saj sem ga s kolesom obiskala že lansko poletje. Ponovno sem s kolesom zašla za ograjo (pssst) in najprej fotografirala pomol, nato pa vozila vzdolž ribnika naprej. Na svoji levi strani sem poskušala dobiti v objektiv Prvi ribnik in že sem začela hoditi med ločjem, a sem si vendar premislila. Je zelo gosto in pravzaprav ne veš, kdaj se konča kopno in te pod čevlji preseneti voda. :) Na koncu potke ob Velikem ribniku na levi strani se bohoti manjši slap, obkrožen s pomladnimi vijoličastimi žafrani. Čudovit pogled!

Naprej po poti, ki je prepovedana za avtomobile, prideš do Srednjega ribnika, ki skriva svoj čar v ribniku za njim. S kolesom sem se zapodila v goščavo ob ribniku, ki je podobna manjši džungli. :D Ne veš, ali se boš pogreznil v vodo, ali bo iz vode skočila pošast, saj blobota čisto ob bregu in ni povsem jasno, kaj bi lahko bilo. :D Vsekakor injekcija adrenalina, ko sem se prebijala čez grmovje do drugega ribnika. Tam me je pričakala tišina in lesena klopca. Vesela sem bila, da je bila prazna in da sem se lahko mirno čudila lepotam skrivnostnosti.

V nadaljevanju sta še Rezani ribnik, ki ga obdaja jelšov gozd, zanj pa je značila vodna površina, porasla z rastlinjem. Zadnji ribnik bi skoraj izpustila, če me ne bi domačin opozoril nanj! Manjka namreč na Googlovih zemljevidih, tako da sem imela res srečo. Povedal mi je tudi, da je bil z lovske opazovalnice dva dni nazaj ustreljen medved. Pogumno sem odkolesarila po ozki potki do klopce in še naprej, od koder se nadaljuje lepa gozdna potka. Glede na to, da prihajam iz Kočevja, bi sicer morda po vašem mnenju morala biti vajena medvedje družbe, ampak nope, nisem. :P

Zakaj so mi ribniki všeč?

Kljub temu, da so le streljaj od Ljubljane, lahko pri njih najdemo čisto pravo divjino. Nekateri so lepo skriti in obljubljajo mir in tišino. Svetujem, da se ob njih ustavite in prisluhnete zvokom narave. Čudovito je poslušati prhutanje labodov in rac, petje ter korake ptic, ki brskajo po listih na tleh. Res te popeljejo stran od norega ritma med tednom.

Kje se nahaja

Oglejte si še ostala jezera