Mokrišče v glinokopu

V 19. stoletju je 20-metrski debel nanos gline izkoriščalo več manjših opekarn, danes pa le še opekarna v Zalogu, ki se nahaja tik ob mokrišču.

Obiskala sem ga pozimi, ko so bila polja prekrita s snegom, v katerega sem pogumno zagazila, da sem prišla do jezer. Prav posebna izkušnja je hoditi in hoditi, dokler se kar naenkrat sredi čiste beline prikaže voda. Na poti od prvega do zadnjega sem srečala še dva glinokopna jezera, ujeta v gosta drevesa in trnjevo grmovje.

Zadnji ribnik je zares lepo urejen. Tabla opozarja na zasebno zemljišče, zato sem hitro posnela fotografije, zaužila čudovito belino in se čez trnje in cel sneg odpravila nazaj.

Tukaj sem spoznala nekaj praktičnega: če je narava pokrita s snegom, je veliko lažje hoditi med trnjem. Pokrije ga ravno toliko, da ga vidiš, ampak te sneg varuje pred večjo bolečino.