Kje ga najdete: zahodno od kraja Mengeš
Velikost: 2,4 ha
Globina: 14 m
Ta bajer sem s kolesom obiskala že lani, ko sem ga našla med mengeškimi ulicami. Na poti v labirintu ulic namreč ni nobene table, ki bi te vodila k vodi, zato sem se držala google maps kot pijanec plota. :)
Tokrat sem šla raje preko Loke pri Mengšu malo okoli, toda brez večjega ovinkarjenja. Ko se spustiš k vodi, te pričaka par kupčkov ribičev, ki čakajo na krape, amurje in ščuke. Ribiške palice povezujejo brez z gladino vode, zraven pa mirno čakata starejša ribiča, ki se jima radovedno približam. Kot je postala že stalna praksa, povprašam o jezeru in tako izvem za njegov glinokopni izvor. Ribiča sta me tudi podučila o labodu, ki je nežno drsal gor in dol ob bregu. “Pazi na svojo družino”, je pojasnil in mi pokazal labodje gnezdo, kjer je labodka med trstičjem pazila na jajca.
Zavzeto je povedal, da imajo labodi samo enega partnerja v svojem življenju. In četudi oz. ko ta umre, labod ostane sam. Vedela sem to, toda poslušati ribiča pripovedovati romantične zgodbe, je neopisljivo lepo. :)
Med klepetom sem še izvedela, da nista od tukaj in da se vračata, ker se da ujeti velike robe. Danes sta za vabo zagrabila 13 in 9-kilska krapa. Zato se pa že splača priti iz Vrhnike ali Cerknice! ;) Sicer ribičija tukaj velja po principu “ujemi in spusti”. Verjamem, da je vmes še kakšen fotografiraj in se pohvali korak. ;) In prav je tako!