Kje najdete 2 ribnika: v spominskem parku Udin boršt severno od Kranja
Velikost: 1 ha
Globina: 2,5 m
Ribnika sta nastala z zajezitvijo Želinjskega potoka, ki se vije skozi spominski park. Do njiju pelje čudovita makadamska pot skozi gozd, ki so jo ob mojem obisku zavzemali gozdarji. S kolesom bi šlo zlahka čez hlode, toda z avtomobilom seveda ni šlo. Z gozdarji smo spisali super zgodbo. :D
Odločna kot sem, sem neustrašno pristopila k njim in pojasnila, da moram nujno priti do ribnikov. Kar nekaj časa sem porabila za dopovedovanje, da nisem sama s kolesom in če vedo, ali obstaja kakšna druga pot okoli. Ko so dojeli, da mi dejansko lahko pomagajo, so prav ekspresno umaknili hlode s ceste in traktor, da je avtomobil lahko mirno in z veliko prostora nadaljeval pot. Rekli so sicer, da za to potrebujejo do 15 min, toda uskladili so se menda v manj kot 10 minutah! S kolesom sem šla počasi mimo ter se zahvalila za njihovo prijaznost in pripravljenost. V odgovor sem od glavnega v skupini, vsaj videti je bil glavni, dobila pojasnilo za svojo hitrost “Če se te pa bojim!” :D Z nasmehom sem mu samozavestno odgovorila “Saj je prav, tak je bil namen!”, mu kar s kolesa stisnila petko in nadaljevala pot k ribnikom. :D
Takole vam povem, če sem rekla, da hočem videti VSE ribnike, bom šla prek vseh ovir. Če jih ne morem premakniti sama, pa organiziram druge, da to naredijo zame. :D
Prvi ribnik ni sameval, tam je srečo (no, krape) lovil prijazen ribič, ki sem ga tako ogovorila in zaslišala. :D Ribnik je obiskal drugič, prihaja pa iz Škofje Loke. Po kratkem klepetu je presenetil z vprašanjem: “A bosta šnops?” Jaz seveda kot strela z jasnega odgovorim: “Pa bom”! :D Ponudil nama je odlično domačo slivovko, ne premočno, kar iz steklenice. :D Kot dobri stari prijatelji, haha.
Peš sva se odpravili še do drugega ribnika, ki pa je zagrajen, okoli njega se namreč vije bodeča ograja. Naredila sem nekaj fotografij izza nje in se vrnila k ribiču. V tem času je ujel lepega, dobro kilo težkega krapa. Sem prepričana, da sva midve prinesli ribiško srečo. :D Res je lušno takole srečati ljudi, ki se sicer umaknejo iz gneče, pa so vendar več kot družabni.
Poleti se voda v ribniku ogreje do 25 stopinj in viseča vrv nakazuje vragolije ob skokih v poletno svežino. Pozimi ob pravi nizki temperaturi ribnik zamrzne. Sara je po geografsko dodala, da je področje ribnikov tudi največje območje konglomeratnega krasa v Sloveniji. Nepozaben obisk, zagotovo!