Ribnika na Vremščici

Obula sem pohodniške čevlje in pot pričela na parkirišču ob cesti. Po zaledeneli poti sem navdušeno pričela dogodivščino med smrekami. Lepa pot me je spremljala navzgor, sonce pa se je vse bolj skrivalo za belo meglo … Hoja je postajala vse bolj podobna kakšni odpravi na severu, saj se okoli ni videlo skoraj nič. Od blizu sem občudovala zaledenela drevesa in se zaljubila v bele borovce, ki so me očarali z iglicami v ledenem oklepu.

Ko sem prišla do belega polja k ribnikom, sem jih komaj našla! Skriti pod snegom in meglo so se mi sramežljivo nastavili v popolnoma bel kader.

Za nazaj se je prikazalo sonce. Hrib je odprl prelep razgled na okoliške vasi in odprl pogled na lepo naravo na Vremščici. Do vrha se nisem povzpela, saj sem hitela dalje po jezerih. Sem pa kasneje našla še eno kal tam okoli, tako da se vrnem. Naslednjič do tretje kali in do vrha!