Seznam vrhov, ki sem jih doživela nad jezeri.
Moji hribi je zbirka hribov in gora, od koder lahko občudujemo razgled na Moja jezera.
Gradišče (Velika planina)
Čudovit razgled na kali na Veliki planini
Čas hoje: 3 ure - Kraljev hrib - Gradišče (Velika planina) (čez Rigelj)
Dostop do izhodišča:
Najprej se zapeljemo v Kamnik, nato pa z vožnjo nadaljujemo v smeri Kamniške Bistrice in žičnice na Veliko planino. V Stahovici nadaljujemo levo (smer Kamniška Bistrica in žičnica Velika planina) in zmerno vzpenjajoči cesti, nato sledimo do velikega parkirišča v bližini spodnje postaje žičnice na Veliko planino (parkirišče se nahaja na desni strani ceste).
Opis poti:
Pot čez Rigelj je delno označena lovska steza.
S parkirišča se podamo na širok in urejen makadam, ki vodi do gostišča Kraljev hrib. Cesto zapustimo tik preden zavije na dvorišče gostilne in stopimo na kolovoz, ki se začne ob transformatorju. Tu lahko parkira par avtomobilov. Kolovozu sledimo do velike krmilnice, kjer le ta zavije ostro levo, mi pa nadaljujemo naravnost po lepo uhojeni in speljani stezi. Ta zložno preči pobočje po desni in se začne kasneje strmeje vzpenjati v ključih. Paziti moramo, da ne zgrešimo razpotja, ki je sicer lepo označeno, vendar bolj po lovsko. Spoznamo ga po debeli bukvi, ki je vsa popisana z vrezanimi oznakami. Tu se steza ostro lomi na levo in desno. Desna gre proti Sivniku in naprej preko Gamsovih strež na Kisovec in Malo planino. Mi tu zavijemo levo proti Riglju. Da smo res na pravi poti nam pove kriva bukev, ki je prvo drevo pod katerim gremo.
Steza se v ključih strmo vzpenja preko travnatih pobočij in skozi gozd. Z leve nas obdaja mogočna skalna gmota, nekajkrat pa se nam odpre prav lep razgled na dolino Kamniške Bistrice in vrhove nad njo. Steza dolgo nima nobenega razcepa in ji ni težko slediti.
Že precej visoko gre steza na dva dela, vendar gresta samo nekaj metrov narazen. En krak gre na razglednik na katerega se vsekakor splača iti. Od tam je lep razgled na Konjsko dolino, spodnji del Kamniške Bistrice in Ljubljansko kotlino.
Ko zapustimo razglednik se po nekaj metrih na prevalu steza razcepi. Desno gre položno navzdol proti Sivniku, naravnost pa strmo v breg proti Riglju. V smeri navzgor se sicer težko izgubimo, nazaj grede pa precej lažje, saj se steza razcepi in vsak krak gre po svoje v dolino.
Da ne bo pomote, z razglednika gremo naravnost strmo v breg. Steza je na enem mestu celo zavarovana z leseno ograjo. Kmalu pa pridemo tudi do meje Velike planine, kar spoznamo po ograji preko katere moramo. Od tam se že vidi prve bajte nad Šimnovcem. Steza se postopoma razcepi na vsaj tri krake, vendar je vseeno po katerem gremo, kajti po parih minutah pridemo na prostrane pašnike in zagledamo sedežnico, ki gre skoraj pravokotno na našo smer. Do sem smo rabili slabi dve uri in pol. Od tu imamo na voljo vsaj tri smeri. Lahko zavijemo levo pod sedežnico in v slabih desetih minutah smo pri zgornji postaji gondole. Lahko se odpeljemo dol do avtomobila. Druga možnost je, da gremo naravnost, pravokotno pod sedežnico, desno mino Komatarjeve bajte po nemarkirani stezi do planine Konjščica in naprej po markirani stezi preko planine Dol nazaj na izhodišče. (dobri dve uri).
VIR: hribi.net

