04.04.2017
Natanko dva tedna sta minila, odkar sem spletno stran za jezera poslala v digitalni svet. Čisto mojo, lepo. Skoraj vsak dan prejmem kakšno prijazno sporočilo znancev in neznancev, kako odbita in navdihujoča zgodba so Moja jezera. Znanci pravijo, da je prav takšna kot jaz ... Ne poznam presežnih besed, ki bi imele moč opisati, kako me vedno znova razveseli med vrsticami mailov prebrati vaše iskreno odobravanje tega malo norega projekta. Dodajam: malo norega kot jaz. :)
Ideje, ki, kot je v moji navadi, po gosjem vrstnem redu postajajo cilji, kaj vse želim s projektom ustvariti in doseči, kar pljuskajo! Dotikajo se turizma, športa, geografije in ne dvomim, da si bom na poti okoli jezer še kaj izmisila. Ampak počasi, primarni cilj je z mojim Arielom (že poznate ime mojega kolesa?) obiskati vsa jezera, bajerje, mlake in ribnike in te čudovitosti deliti z vami. Z vsakim dnem se v meni nabirata strašanska sreča in navdušenje, da sem pričela s pisanjem teh jezerskih zgodb. Se mi zdi, da v zadnjem času govorim samo še o njih, jezerih. Mojih jezerih. Ampak res so postala velik del mene. In nič ne obljubim, da bo v bližnji prihodnosti kaj drugače. ;)
Naj strnem svoje misli: res hvala za vse pozitivne besede. In še nekaj: če poznate kakšno skrito jezero (nobeno mi ne sme uiti!) ali kakšno zanimivo lokalno zgodbo z jezerskih globin, mi pišite na manca@mojajezera.si.