Dsc 6670 manjsa 1 sl
 
 
 
 
 

Jezera v zaprtem delu parka Brdo pri Kranju

Jezera v zaprtem delu parka Brdo pri Kranju

04.12.2017

Na sončno petkovo dopoldne sem se odpravila na pravo dogodivščino v zaprt del parka. Vanj ne moreš vstopiti nenapovedano, vodene oglede lovišča izvajajo zgolj za večje skupine. Zdelo se mi je neskončno fino, da so zame naredili izjemo in mi namenili privatnega vodiča Miho Zupana.

Odprava se je pričela okoli 11. ure, ko sva z Lado Nivo zapeljala za zaklenjeno ograjo. Odprlo se nama je približno 350 ha veliko zaščiteno območje, ki ga že od 70. let skrbno negujejo v sonaravnosti. Ne posegajo veliko v gozd, saj zaupajo flori in favni, da bo sama opravila najboljše delo pri ohranjanju naravnega ekosistema.

Znotraj območja je 9 oziroma 10 umetnih jezer brez imena. Miha pravi, da je tako lažje za osebje, da jih naslavljajo s številkami: četrto, peto, šesto jezero. Jezera napaja reka Kokra, skoraj vsa pa se pohvalijo z zelo čisto vodo, da skoraj vidiš do dna.

Včasih so se tukaj veliko ukvarjali z ribogojstvom, tudi brdske postrvi. Danes lahko tukaj najavljeni gostje uživajo v ribolovu krapov, somov, ščuk in drugih rib. Ker ne posegajo v ravnovesje, so jezera zelo bogata z ribami. Jezera z ribami imajo rade mnoge ptice selivke, ki so v parku zelo dobrodošle. Med stalnimi ptičjimi domačini najdemo veliko vrst, med drugimi, vodomca, labode, raznorazne vrste rac in ribjega orla.

Vozila sva po prikupnih makadamskih poteh, na katerih lahko skupaj prevoziš kar 22 kilometrov in še dodatnih 8 po lovskih poteh, ki so bolj skrite in jih moraš poznati.

Jezera so si podobna med seboj, združuje pa jih krasen pogled na Storžič. Bolj kot sva se bližala zadnjemu jezeru, bolj se nama je gora odkrivala v svoji zasneženi piramidasti lepoti.

Na tretjem jezeru je čudovit z mahom pokrit Titov-Hruščov most, na katerem sta si podala roko Tito in Hruščov in tako sklenila premirje.

Pri petem jezeru sem občudovala kočo, ujeto med drevesa tik ob vodi.

Najbolj mi je v spominu ostalo 7. jezero, domovanje divjega laboda. Zakaj divjega? To je labod, ki je najprej drsal po drugem jezeru na odprtem delu parka. Ker pa je bil pri svojem vedenju zelo nesramen in divji do obiskovalcev, so ga kazensko preselili na samotno jezero s pravljično številčno oznako. Vodič me je opozorili nanj in hitro sem spoznala, da so ga upravičeno umaknili od ljudi. Ko sem se približala obali jezera, je pridsral z druge strani jezera, ves našopirjen preveriti, kaj se dogaja v okolici njegovega jezera. Obkroža ga prav žleht aura, a hkrati mogočen značaj, ki ga težko spregledaš. Pospremil me je do bližnjega pomola in sledil vsakemu mojemu koraku. Namenoma sem hodila gor in dol po robu pomola, da testiram njegovo potrpežljivost. Ni bilo dolgo, ko se je z dolgim vratom sklonil proti meni, da me bo uščipnil! K sreči sem se hitro umaknila, zavriskala zraven in zgodbo tudi posnela. Užaljeno se je nekoliko umaknil in nato ponovno pristopil do mene, nasršen v svoji arogantnosti. Neverjetno, kakšen karakter imajo nekatere živali.

Pri devetem, najmanjšem, jezeru se nahaja rastlinska čistilna naprava. Namen jezera je umiriti vodo potoka Belca, preden se spusti po kratkih slapovih čez naravne filtre.

Pri zadnjem jezeru se odpre zares prekrasen pogled na Storžič in kristalno čisto vodo, okrašeno z nežnimi valovi.

Poleg moje borbe z labodom mi bo še posebej ostalo v spominu bližnje srečanje s tremi jeleni. Med vožnjo sva jih opazila sredi travnika. Ustavila sva se, nato pa se jim z avtom čisto približala in se vrinila mednje. “Le v avtu ostani” me je opozoril vodič, ko sva se približala dvema jelenonoma z velikanskimi rogovi ter manjšemu damjaku na nekaj metrov. Kakšno doživetje! Brez strahu so skoraj nepremično zrli v naju in čakali, da jim dava jesti. Nekaj minut sva stala pri miru, jaz sem s telefonom v rokah neskončno uživala v tišini in opazovanju. Ko sva se odmaknila, so za nama zrli z očitajočimi pogledi, ker sva jih pustila lačne.

Lovišče, prepredeno z gozdovi in gosto praprotjo, je čudovito, popolnoma naravno območje, v katerem se toliko naučimo o naravi. V njem najdemo trhle hlode, namenjene hroščem rogačem, da lahko izležejo jajčeca in namensko zasajene hraste za živali. Čisto blizu mestnega območja hranimo popolnoma naraven ekosistem, ki nas popelje v urejeno divjino.

Fotografije si oglejte tukaj >>.

Nepozabna izkušnja!

 

Jezera v zaprtem delu parka Brdo pri Kranju

 
 
 

Kupi knjigo The Slovenia Lakes

 

Manca Korelc

Pokliči me:

+386 41 344 309

Ali mi piši:

manca@mojajezera.si

Sledi mi na poti okoli jezer:

 

 
 
 

Zaupaj mi svoj e-mail, da ti občasno pošljem dobre zgodbe z jezer.

 
    1. Manca Korelc s.p. varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.