Ribniki v Zabukovici

Za drugi ribnik se je treba bolj potruditi. Na neoznačeni gozdni poti hodiš skoraj izgubljeno in iščeš vodo. Dež je gozdna tla razmočil, toda hitro pozabiš na dejstvo, da boš čisto blaten. Trenutek, ko med grmovjem najdeš sramežljivo stoječo vodo, je predragocen, da bi razmišljal o teko nepomembnih stvareh. Ribnik je sprva komaj viden, potem pa se le odpre krasen pogled na vodo.

Tretji ribnik je največji, do njega pa dostopaš z več strani. Jaz sem kot običajno ubrala težjo pot od drugega ribnika naprej po gozdu do tretjega. Mali zalivček je bil poln jesenske svežine in raznoraznih nepoznanih gob. Nekaj posnetkov sem naredila s stare majajoče klopce in se nato odpravila še z druge strani. Nazaj po gozdu mimo drugega in prvega ribnika in po cesti naprej proti največjemu.